Pon - Do - Kwan Izlake

SREČKO ROZMAN, 10.07.1958, Izlake 19, 1411 Izlake, ustanovitelj kluba

Srečo je kikboksu zapisan dolga leta. Z njim se je spoznal leta 1983, ko je postal član član KBV Pon-Do-Kwan Zagorje. Svoje prvo tekmovanje je imel leto kasneje na odprtem turnirju Zagorja. V Zagorju je na tem turnirju štiri leta kasneje dosegel tudi svoj največji uspeh. Osvojil je namreč prvo mesto med člani do 69 kg. Zmagal je še na prvenstvu nekdanje Jugoslavije, leta 1986 v Splitu in sicer med člani do 63 kg. Na republiških prvenstvih je leta 1989 v Ormožu osvojil prvo mesto, leta 1987 pa drugo. Drugi je bil tudi na mednarodnem Team cupu v Schiefbahnu leta 1989, dve leti kasneje pa je bil četrti. Tretje mesto pa je osvojil leta 1986 na "Semi kontaktu KUP Petovia". Bolj pomembna kot njegova tekmovalna pot je za izlaško in okoliško mladino pomembna njegova odločitev, da bo svoje bogato znanje kikboksa prenesel na mlajše rodove. S somišljeniki mu je leta 1994 na Izlakah uspelo ustanoviti klub. Vsa leta od ustanovitve pa do danes, je Srečo, nosilec črnega pasu 4.dan, najbolj zaslužen za pravi razcvet tega borilnega športa v našem okolju. Njegova zasluga je, da na Izlakah, v Sloveniji in po svetu s spoštljivostjo govorijo o klubu in naših športnikih. Vzgojil je prave športnike in kar ni nepomembno, svoje trenersko znanje je zmogel nesebično prenesti na svojega sina, ki v zadnjem letu opravlja delo glavnega trenerja in na ostale člane na�e trenerske ekipe. Srečo se je ljubiteljsko ukvarjal še s tenisom in nogometom, v zadnjih letih pa prosti čas najrajši prešivi na kolesu, v hribih in ob poslušanju country glasbe in glasbe, ki jo izvaja Tina Turner. Njegov najljubši pregovor je: v bolezni in nesreči prijatelja spoznaš. Med prebranimi knjigami mu je v srce še najbolj sedla Bevkova Pastirci, med športniki pa najbolj ceni Primoža Peterko.

 MILOŠ ROZMAN, 16.8.1980, Izlake 19, 1411 Izlake, glavni trener

Miloš Rozman zagotovo sodi v eno najmlajših skupin slovenskih trenerjev, ki pa se lahko že po krstnem letu opravljanja dela glavnega trenerja lahko pohvali z izvrstnimi rezultati, ki jih dosegajo njegovi varovanci. Ob tem ne smemo pozabiti omeniti njegovega mentorja in očeta Srečka Rozmana, ki je nanj več kot očitno znal prenesti svoje bogato znanje in druge osebnostne vrline, ki so potrebne za uspešno opravljanje trenerskega dela. Sicer pa se je Miloš kikboksu, natančneje Pon-Do-Kwanu, posvetil decembra leta 1989, ko je postal član KMB Pon-Do-Kwan Zagorje. V tem klubu, ki ga je takrat vodil Alojz Miklavčič, je treniral tudi njegov oče Srečko. Ko je slednji ustanovil klub z isto verzijo borilnih veščin na Izlakah, se mu je pridružil tudi Miloš. Miloš, ki je nosilec mojstrskega črnega pasu 1.dan je imel svoj prvi nastop decembra leta 1991 v Mariboru. Za svoj največji uspeh šteje osvojeno drugo mesto, med člani do 63 kg, na močnem svetovnem pokalu v Debrecenu leta 2001, leto prej pa je bil tretji. Uspešno je nastopal tudi na drugih mednarodnih turnirjih in si občasno zagotovil mesto v reprezentanci. V Zagorju je bil drugi (1995) in lani tretji. Bil pa je že tudi državni prvak, leta 1994, naslednje leto in leta 1999 je bil drugi, leta 1997 in 2000 pa tretji. Kljub svojemu nespornemu športnemu talentu, se je lani povsem posvetil treniranju drugih, tako da je njemu ostalo zelo malo časa za pripravo na tekmovanja. Čeravno mu tekmovalnih ambicij še ne manjka. Poleg kikboksa rad plava, igra igre z žogo ter kolesari po nevarnih strminah in brezpotjih. Kolikor mu ostane prostega časa gre v savno ali pa počenja adrenalinske reči. Njegov življenjski moto je, da če z malim nisi zadovoljen, velikega vreden nisi. Njegov najljubši film je Manta manta, knjiga Metulj, pri glasbi ni izbirčen, med športniki pa �e najbolj ceni Primoža Peterko. Njegovi nešportni cilji so povezani s tem, da dobi službo in kakšen "hud" avto, s katerim "se bom pošteno peljal".

JURE VETRŠEK, 3.8.1982, Narof 26, 1411 Izlake, trener, predsednik kluba

Jure, ki ima opravljeni trenerski izpit in je nosilec mojstrskega pasu, je prvi, ki je osvojil medaljo na SP. To mu je uspelo septembra leta 2001 v Celovcu v Avstriji z osvojeno srebrno medaljo na SP med mladinci do 71 kg, kar je doslej njegov največji športni uspeh. Pohvali se lahko še z nekaterimi prvimi mesti na domačih in mednarodnih tekmovanjih: Izlake 1998, 2001, Nova Gorica 1999 (turnir za DP), Gratkorn 1999 in 2000, Zagorje 2001 (turnir za DP). Drugi je bil v Celovcu, Kutini (2001) in Welsu 2002 in tretji v Welsu 1998, Debrecenu 1999 in 2001 in na Slovenija open v Zagorju leta 2002, če omenimo le mednarodne turnirje. Jure, ki obiskuje fakulteto za strojništvo, univerzitetno smer, se je v klub vpisal leta 1994 na samem začetku delovanja. Že nekaj mesecev kasneje se je prvič preizkusil na turnirju za DP v Zagorju. Poleg treniranje kikboksa rad plava, kolesari, se ukvarja s pohodništvom, obvlada vse igre z žogo, všeč pa so mu tudi nenavadne fizične aktivnosti. Med pregovori mu je najljubši; Učite se od velikih, premagajte velike, vzgajajte večje. Med filmi mu je v spominu ostal Matrica, med knjigami pa štoparski vodnik po galaksiji (vsi deli). Tudi v prihodnosti bo kikboksu ostal zvest, sicer pa želi dokončati študij ter živeti čimbolj polno in raznoliko.

MAJA VETRŠEK, 13.04.1988, Narof 26, 1411 Izlake, trenerka

Maja, nosilka črnega pasu, se je klubu pridružila septembra leta 1995. Za svoj največji uspeh šteje predlansko osvojitev naslova državne prvakinje med mladinkami do 60 kg. Državna prvakinja je bila tudi leta 2001 in 2002. Mednarodne zmage še nima, pohvali pa se lahko z drugim mestom v Gratkornu, kjer je bila že tudi tretja. Ima pa tudi dve zmagi na odprtem turnirju Izlak. Poleg kikboksa ima rada plavanje, tek, kolesarjenje, pohodništvo, rolanje in športe z žogo. Rada ima živali, le odrasli mački ji niso najbolj ljubi. Za svoj najljubši pregovor si je izbrala istega kot njen klubski kolega Tilen in sicer, da se brez muje še čevelj ne obuje. Med filmi ji je bil še najbolj všeč Gospodar prstanov, med knjigami Debeluška. Glasbo si izbira glede na razpoloženje. Njen športni cilj je priti med najboljše in najuspešnejše, sicer pa dokončati šolanje in si uresničiti kar največ želja. 

NEJC HRIBAR, 22.06.1987, Vidrga 6, 1252 Vače, trener

Nejc, nosilec črnega pasu, se je klubu priključil leta 1997. Svoj prvi nastop je opravil poldrugo leto kasneje v Murski Soboti. Med največjimi uspehi šteje osvojitev prvega mesta na mednarodnem turnirju v Gratkornu. V Gratkornu je bil še enkrat drugi, v Welsu pa tretji. Uspešno je nastopil tudi na nekaterih domačih turnirjih, ki so šteli za DP. V Novi Gorici je zmagal, na Ptuju je bil drugi in v Celju tretji. Lani je bil v skupnem seštevku DP v svoji kategoriji drugi. Pravi, da bo povsem zadovoljen, ko bo osvojil naslov državnega prvaka. Poleg kikboksa rad smuča, igra rokomet ali pa s prijatelji odigra kakšno košarkaško tekmo. Predvsem pa je rad v naravi. Je dijak Srednje agroživilske šole . Med pregovori mu je najljubši: Ponavljanje je mati učenosti. Kar mu v šoli in pri kikboksu še kako pride prav. Med športniki še najbolj ceni Tomaža Barado, med filmi Potopljeni svet in Matrico, med glasbenimi skupinami pa Bon Jovija. Treniranje kikboksa, pravi, ga je naučilo vztrajnosti ter mu dal dobre prijatelje in potovanja.